V četrtek, 23. oktobra 2025, so se v Argentini gibale vrednosti različnih vrst dolarjev. Spremljale so se cene dolarja MEP, kripto dolarja, dolarja CCL, dolarja tarjeta in dolarja ahorro.
Mehiški senat je sprejel reformo zakona o amparu, ki bo retroaktivna, kar pomeni, da bo vplivala na vse odprte postopke. Opozicija opozarja na nevaren korak nazaj. V Maliju je sodišče zavrnilo zahtevo za razpustitev več političnih strank, ki je bila vložena maja. V Franciji pa bo nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy šel v zapor.
Argentinski minister za gospodarstvo, Luis Caputo, je priznal, da bi podaljšano obdobje visokih obrestnih mer lahko negativno vplivalo na gospodarsko aktivnost države. Kljub temu je izrazil prepričanje, da bo ta vpliv le začasen, saj pričakuje ugodne rezultate za vladajočo stranko na prihajajočih zakonodajnih volitvah. Caputo je poudaril, da je cilj dviga obrestnih mer stabilizacija valutnega trga pred oktobrskimi volitvami, čeprav bi to lahko kratkoročno prizadelo komercialne dejavnosti. Minister vidi situacijo kot prehodno in napoveduje okrevanje po volitvah.
V Mehiki je poslanec Jericó Abramo Masso kritiziral poslance Morene zaradi neupoštevanja dogovorov o reformi zakona o proračunu v zvezi z varnostjo. V Dominikanski republiki so ekonomisti ocenili predlog spremembe državnega proračuna za leto 2025 kot 'opacnega' in 'umetnega', saj povečuje fiskalni primanjkljaj. V Argentini sta predsednik Javier Milei in minister za gospodarstvo Luis Caputo poudarila zavezanost fiskalni agendi kljub neuspehom pri glasovanju v poslanski zbornici.
Argentina je zaprosila sodnico Presko, da ponovno preuči svojo zahtevo za predložitev e-pošte in sporočil Luisa Caputa in Sergia Masse v zvezi s sojenjem glede podjetja YPF. Argentinska država trdi, da nima v posesti zahtevanih naprav, saj te niso v njeni lasti. Zahteva prihaja v času, ko se nadaljuje pravni postopek v New Yorku.
Argentinski minister za gospodarstvo, Luis Caputo, si prizadeva zbrati sredstva pri javnih organizacijah. To se dogaja po njegovi intervenciji na trgu dolarja. Mediji poročajo, da Caputo 'pasa la gorra' (zbira denar) pri javnih organih v iskanju pesosov, kar nakazuje na prizadevanja za krepitev finančnega položaja države.
Ameriška sodnica Loretta Preska je v okviru tožbe zaradi nacionalizacije naftne družbe YPF leta 2012 ukazala, naj se pregledajo mobilni telefoni argentinskih politikov Luisa Caputa in Sergia Masse. Odločitev izhaja iz zahtev investicijskih skladov, ki so tožili Argentino, saj menijo, da država ni plačala ustrezne odškodnine ob prevzemu večinskega deleža YPF od španskega Repsola. Zahtevajo se podatki iz časov, ko sta bila Caputo in Massa visoka uradnika v vladi Cristine Fernández de Kirchner, kar bi lahko razjasnilo njuno vlogo pri nacionalizaciji podjetja.
Argentina je zabeležila znatne težave pri refinanciranju domačega dolga, saj ji ni uspelo v celoti obnoviti vseh zapadlih obveznosti. Ministrstvo za finance, ki ga vodi Luis Caputo, je moralo ponuditi visoke obrestne mere, v nekaterih primerih tudi do 65%, da bi privabilo vlagatelje. Kljub temu je bilo refinanciranih le 76% zapadlih pasivov, kar kaže na precejšen primanjkljaj. To je bil prvi večji preizkus finančnega ministrstva po nedavni "krizi obrestnih mer" in poudarja nadaljnje pritiske na javne finance države.
Ameriška sodnica Loretta Preska je v torek odredila, da mora Argentina predati pogovore in elektronsko pošto Luisa Caputoja, sedanjega ministra za gospodarstvo, in Sergia Masseja, nekdanjega ministra, v okviru tožbe glede podržavljenja naftnega podjetja YPF. Odločitev sodnice Preska, ki je sprejela zahtevo tožnikov, je ključna za dokazovanje, da sta bila YPF in centralna banka »alter ego« Argentine. Država se zdaj sooča z obveznostjo plačila 16,1 milijarde ameriških dolarjev odškodnine.
Finančna aplikacija Mercado Pago je v Argentini uvedla možnost nakupa ameriških dolarjev po uradnem tečaju, medtem ko je centralna banka zvišala obrestne mere, da bi omejila rast dolarja. Kljub 7-odstotnemu julijskemu dvigu dolarja inflacija ostaja pod 2 % zaradi zmanjšane porabe in povečanega uvoza. Centralna banka je zabeležila znatno povečanje rezerv, medtem ko so se nekatere vladne dolžniške obveznosti refinancirale le delno. V Venezueli so določili tečaj dolarja in evra, Kuba pa razmišlja o spremembah pri sprejemanju nakazil v tujih valutah. V Braziliji dolar ni imel enotne smeri pred odločitvijo ameriške centralne banke, v Peruju pa so spremljali dnevne kotacije dolarja.
Nobelov nagrajenec za ekonomijo Joseph Stiglitz je Argentini ponovno napovedal bližajočo se gospodarsko krizo, pri čemer je kritiziral tako pretekle kot sedanje vlade, posebej pa izpostavil sporazum z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) pod vodstvom Javierja Mileija. Očital je zadolževanje pri IMF in ga primerjal s prakso administracije Mauricija Macría. Odziv argentinske vlade ni izostal; eden od vodilnih ekonomistov, povezanih z ministrom za finance Luisom Caputojem, je Stiglitzove ocene označil za "nevarne" in "katastrofalne", češ da ga "nihče v makroekonomskem svetu ne jemlje resno".
Argentinski minister za gospodarstvo Luis Caputo je znova vzpostavil stik z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) z namenom oblikovanja novega gospodarskega programa. Glavni razlog za te poteze je vztrajno visoka cena tveganja države, ki ne pada kljub preteklim ukrepom. Caputo je izrazil prepričanje, da bo novi program pozitivno sprejet na trgu.
Santiago Migone je odstopil s položaja podsekretarja za upravljanje proizvodnje v argentinskem Ministrstvu za gospodarstvo. Odstop je potrdil minister Luis Caputo preko družbenih omrežij. Migone se je zahvalil sodelavcem in napovedal vrnitev v zasebni sektor.
Minister za gospodarstvo Luis Caputo je obiskal razstavo La Rural v Buenos Airesu in se tam sestal z vodstvi kmetijskih združenj. Kljub potrditvi predsednikovega tiskovnega predstavnika, da bodo objavljeni pomembni ukrepi glede izvoznih dajatev, je minister Caputo zavrnil podrobnejše informacije in le poudaril "izmenjavo dialoga" z združenji.
Argentinski finančni minister Caputo se je znašel v dilemi, saj so poskusi znižanja obrestnih mer za spodbujanje gospodarstva nepričakovano vodili k njihovi rasti. Kljub možnosti nakupa deviz po ugodnejših cenah, ukrepi hladijo kreditiranje in gospodarsko aktivnost ter povečujejo nevarnost neplačil. Medtem je medijska pozornost usmerjena tudi na numizmatiko, kjer lahko posebna izdaja kovanca za 10 centov, znana kot "Roosevelt Dime", zaradi napak pri kovanju doseže vrednost več kot 50.000 ameriških dolarjev.